Ali je demenco mogoče preprečiti? Kaj kažejo raziskave

Če skrbite za nekoga z demenco ali ste videli, kako je starš živel z njo, ste si verjetno zastavili vprašanje, ali bi se dalo to preprečiti in ali se lahko sami izognete temu. Ta stran v preprostem jeziku predstavi, kaj raziskave res pravijo. Kratek odgovor: nihče ne more zagotoviti, da bo demenca preprečena, vendar raziskave kažejo, da je mogoče nekatera tveganja zmanjšati in da lahko zmanjšanje tveganj v populaciji pomeni, da bo demenco razvilo manj ljudi ali da jo bodo razvili pozneje.

To so splošne informacije, ne zdravniški nasvet. Preberite naše obvestilo o zdravstvenih informacijah in se o svojem zdravju pogovorite z zdravnikom.

Ali je demenco mogoče preprečiti?

Za nobenega posameznika ni dokazanega načina, da bi preprečili demenco. Nacionalni inštitut za staranje (NIA) pravi, da sicer še ni dokazano, da lahko kaj preprečuje Alzheimerjevo bolezen, raziskovalci pa so odkrili obetavne strategije in se učijo, kaj morda deluje in kaj ne.

Raziskave res kažejo, da so nekatera zdravstvena stanja in navade povezana z večjo možnostjo demence. Ko so ta tveganja v celotni populaciji manjša, lahko demenco razvije manj ljudi ali jo razvijejo pozneje v življenju. To je zelo drugače od zagotovila.

Eden od obetavnih znakov: komisija Lancet je leta 2024 poročala, da se je v nekaterih državah z visokimi dohodki, vključno z ZDA in Veliko Britanijo, delež starejših z demenco zmanjšal. Avtorji menijo, da je to verjetno deloma posledica boljše izobrazbe, boljše zdravstvene oskrbe in manjših poškodb krvnih žil skozi vse življenje, po povzetku poročila na University College London.

Kaj je ugotovila komisija Lancet leta 2024?

Komisija Lancet za preprečevanje, zdravljenje in oskrbo pri demenci je skupina 27 raziskovalcev demence, ki pregledujejo dokaze vsakih nekaj let. Njihovo poročilo iz leta 2024 je navedlo 14 dejavnikov tveganja, ki jih je morda mogoče spremeniti, in ocenilo, da so skupaj odgovorni za skoraj polovico (približno 45 %) primerov demence na svetu. Avtorji pravijo, da bi se ti primeri teoretično lahko preprečili ali odložili, če bi odpravili tveganja (poročilo komisije Lancet iz leta 2024).

14 dejavnikov, razvrščenih glede na življenjsko obdobje, v katerem so dokazi najmočnejši:

• Zgodnje življenje: manj izobrazbe.
• Srednja leta (približno od 40 do 65 let): izguba sluha, visok LDL („slab“) holesterol, depresija, poškodba glave, telesna nedejavnost, sladkorna bolezen, kajenje, visok krvni tlak, debelost in čezmerno pitje alkohola.
• Pozneje v življenju: družbena osamljenost, onesnaženost zraka in neobravnavana izguba vida.

Dva najnovejša dodatka v letu 2024 sta bila visok LDL holesterol in neobravnavana izguba vida. Dejavnika, povezana z največjim deležem primerov, sta bila izguba sluha in visok LDL holesterol (približno po 7 %), sledita pa manj izobrazbe in družbena osamljenost (približno po 5 %).

Naš vodnik o dejavnikih tveganja v tabeli razčleni vseh 14, z navedbo, kaj raziskave povezujejo in kaj lahko storite.

Kaj številka 45 % ne pomeni

To številko je enostavno napačno razumeti, zato je prav, da smo natančni:

• Gre za oceno za populacijo. Opisuje primere demence po svetu, ne vaših ali vašega starša verjetnosti.
• Predpostavlja vzročnost. Avtorji pravijo, da so vključili samo dejavnike tveganja s prepričljivimi dokazi, vendar so nekatere povezave lahko samo delno vzročne. Na primer depresija v poznejšem življenju je lahko včasih zgodnji simptom demence, ne njen vzrok.
• Ne zagotavlja ničesar za posameznika. Povzetek UCL poudarja, da zmanjšanje tveganja deluje na ravni populacije in ne zagotavlja, da se bo posameznik demenci izognil.
• Druge polovice ti dejavniki ne pojasnijo. Preostalo predstavljajo starost, geni in vzroki, ki jih znanstveniki še ne razumejo.

Kakšna je razlika med „zmanjšanjem tveganja“ in „preprečevanjem“?

Zmanjšanje tveganja pomeni zmanjšanje verjetnosti. Če velika skupina ljudi zniža krvni tlak, jih bo v številnih letih morda manj razvilo demenco, kot bi sicer. Nekateri posamezniki v tej skupini jo bodo kljub temu razvili.

Preprečevanje pomeni, da se nekaj sploh ne zgodi. Pri demenci tega raziskave danes nikomur ne morejo zagotoviti.

Raziskovalci govorijo tudi o odlaganju. Komisija Lancet poroča o novih dokazih, da lahko zmanjšanje tveganja odloži začetek demence in skrajša čas, ki ga oseba preživi z slabim zdravjem. Tudi odlog za nekaj let je lahko zelo pomemben za osebo in njeno družino.

Na tej spletni strani namenoma uporabljamo „zmanjšanje tveganja“ in „povezano z“. Če vidite izdelek, dodatek ali program, ki obljublja „preprečevanje Alzheimerjeve bolezni“, do njega pristopite previdno. NIA svetuje, naj se pred uporabo katere koli tablete ali zdravljenja, ki obljublja preprečevanje Alzheimerjeve bolezni, posvetujete z zdravnikom, saj so lahko takšni izdelki nevarni, nepotrebni ali oboje.

Kaj so pokazala velika preskušanja?

Opazovalne študije (ki spremljajo, kaj se ljudem dogaja skozi čas) lahko pokažejo povezave. Naključna preskušanja, pri katerih so ljudje naključno razporejeni v program ali primerjalno skupino, so močnejši preizkus. Tukaj je, kaj so pokazala nekatera najbolj znana preskušanja.

FINGER (Finska)

V preskušanje FINGER je bilo vključenih 1.260 odraslih, starih od 60 do 77 let, ki so imeli večje tveganje za demenco. Polovica je dve leti prejemala program prehranskih nasvetov, vadbe, računalniških vaj za možgane in preverjanj zdravja srca in krvnih žil, druga polovica pa splošne nasvete o zdravju. Skupina s programom je pri nizu testov razmišljanja dosegla nekoliko boljše rezultate, kar je majhna, a statistično pomembna razlika (preskušanje FINGER v reviji The Lancet). Preskušanje je merilo rezultate testov, ne diagnoz demence.

US POINTER (Združene države)

V preskušanje US POINTER je bilo vključenih 2.111 odraslih, starih od 60 do 79 let, ki so bili nedejavni, so se slabše prehranjevali in so imeli druge dejavnike tveganja. Obe skupini so bili spodbujeni, naj bodo bolj telesno in miselno dejavni, bolje jedo, ostajajo družabni in spremljajo zdravje srca. Ena skupina je dobila strukturiran program z mentorstvom, druga se je vodila sama. Rezultati testov razmišljanja so se v dveh letih izboljšali v obeh skupinah, v strukturirani skupini nekoliko bolj (preskušanje US POINTER v reviji JAMA). Avtorji pravijo, da so potrebna nadaljnja spremljanja, da bi ugotovili, ali je razlika pomembna v vsakdanjem življenju. Ker ni bilo skupine, ki ne bi naredila ničesar, preskušanje ne more pokazati, koliko je posamezen program pomagal v primerjavi s tem, da se ne spremeni nič.

SPRINT MIND (krvni tlak)

Študija SPRINT MIND je preučevala 9.361 odraslih v ZDA, starih 50 let ali več, z visokim krvnim tlakom. Razporejeni so bili v skupino s nižjim ciljem za krvni tlak (zgornja vrednost pod 120) ali v skupino s standardnim ciljem (pod 140). Nižji cilj je pomembno zmanjšal blago kognitivno motnjo, stanje težav s spominom in razmišljanjem, ki lahko pride pred demenco. Pri verjetni demenci je bilo v skupini z nižjim ciljem manj primerov, vendar razlika ni bila statistično pomembna. Preskušanje se je predčasno ustavilo in je imelo manj primerov demence, kot so pričakovali, zato je morda bilo premajhno, da bi lahko odgovorilo na to vprašanje (SPRINT MIND v reviji JAMA).

Kaj skupaj povedo pregledi

Cochranov pregled iz leta 2021 je združil devet velikih preskušanj programov, ki obravnavajo več tveganj hkrati, z več kot 18.000 osebami. Ugotovil je majhno korist pri testih razmišljanja, vendar ni jasne razlike v številu ljudi, ki so razvili demenco, v dveh preskušanjih, ki so to merila (Cochranov pregled večdomenskih posegov).

Pregled Nacionalnih akademij znanosti, inženirstva in medicine iz leta 2017, ki ga je povzel NIA, je našel „obetavne, a nedokončne“ dokaze za tri pristope: uravnavanje visokega krvnega tlaka, povečanje telesne dejavnosti in trening kognitivnih sposobnosti.

Ali je pomembno, kdaj začnete?

Nasvet komisije Lancet je zmanjševati tveganja čim prej in jih ohranjati nizka čim dlje: „čim prej, tem bolje“ in „čim dlje, tem bolje“. Pravi tudi, da tveganja nikoli ni prezgodaj ali prepozno zmanjševati. Večina dokazov se nanaša na srednja leta, približno od 40 do 65 let, nekateri dejavniki, kot sta izguba vida in družbena osamljenost, pa so tveganja v poznejšem življenju, kjer ima ukrepanje lahko še vedno smisel.

Poročilo pravi, da zdaj obstajajo močnejši dokazi, da daljša izpostavljenost tveganju pomeni večji učinek. Na primer sladkorna bolezen, ki se začne v srednjih letih, se zdi pomembnejša kot sladkorna bolezen, ki se začne pozneje.

Ali je tveganje za demenco enako za vse?

Ne. Komisija je ugotovila, da imajo ljudje v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, ljudje iz manjšinskih skupin in ljudje z manj denarja pogosto več teh tveganj, zato se demenca pogosto pojavi pri mlajši starosti. Mnoga tveganja so povezana z okoliščinami, ki jih ljudje niso izbrali, na primer s kakovostjo šolanja, ki so ga imeli v otroštvu, z zrakom, v katerem živijo, in s tem, ali je zdrava hrana cenovno dostopna in blizu.

Zato so priporočila komisije namenjena vladam prav toliko kot posameznikom: dobra izobrazba za vse otroke, čistejši zrak, ukrepi za zmanjšanje kajenja, manj sladkorja in soli v hrani, ki se prodaja v trgovinah in restavracijah, ter slušni aparati za vse, ki jih potrebujejo. Osebni napor je pomemben, enako pa tudi svet, v katerem ljudje živijo. Je še en razlog, da nikogar ne krivimo za diagnozo.

Kakšne so poštene omejitve te raziskave?

• Demenca se razvija desetletja, večina preskušanj pa traja dve do pet let. Merjenje same demence, ne le rezultatov testov, zahteva zelo dolge in zelo velike študije.
• Večina preskušanj meri teste razmišljanja. Majhna izboljšava na testu ne pomeni nujno, da bo demenco razvilo manj ljudi ali da bo vsakdanje življenje lažje.
• Prostovoljci so pogosto zdravejši in bolj izobraženi od splošne javnosti. Komisija Lancet poudarja, da večina dokazov še vedno prihaja iz držav z visokimi dohodki in da so manjšine premalo zastopane.
• Nekatere povezave delujejo v obe smeri. Manjša dejavnost ali manj družabnosti je lahko zgodnji učinek demence, ne le njen vzrok.
• Preskušanja diete so zaenkrat razočarala. Triletno preskušanje diete MIND ni pokazalo pomembne razlike v razmišljanju v primerjavi s kontrolno dieto. Glejte naš vodnik o prehrani.
• Igre za možgane niso dokazano preprečevanje demence. Glejte naš vodnik o igrah za možgane in demenci.
• Post ima zelo omejene dokaze pri ljudeh in je lahko tvegan za starejše odrasle. Glejte naš vodnik o postu.

Če je nekdo naredil vse „prav“, zakaj je kljub temu dobil demenco?

Ker demenca ni preprosto posledica izbir. NIA pravi, da je starost največji znani dejavnik tveganja za Alzheimerjevo bolezen, je ni mogoče spremeniti. Vlogo igrajo tudi geni. Znanstveniki pa še vedno ne razumejo povsem, kaj pri večini ljudi povzroča Alzheimerjevo bolezen. Tudi če bi odpravili vseh 14 dejavnikov tveganja, bi po oceni komisije Lancet ostalo več kot polovica primerov nepojasnjenih.

Če skrbite za nekoga, ki je telovadil, dobro jedel, nikoli ni kadil in je kljub temu dobil demenco, s tem ni nič narobe ne z njim ne z vami. Če sami živite z demenco, to ni vaša krivda. Občutek krivde je med družinami pogost, vendar ni upravičen. Zdaj je pomembno udobje, povezanost in dobri dnevi. Dobro izhodišče so naše ideje za dejavnosti in vodnik za skrb zase.

Katere korake lahko omenite z zdravnikom?

To so področja, ki jih največkrat preučujejo. Vredno jih je omeniti na pregledu, ker večina pomaga tudi srcu, razpoloženju in samostojnosti, ne glede na to, kakšen bo njihov učinek na demenco.

1. Krvni tlak. Vprašajte, kakšne so vaše vrednosti in kakšen cilj vam ustreza. Komisija Lancet predlaga cilj zgornje vrednosti 130 ali manj od približno 40. leta naprej, vendar je pravi cilj za starejšega odraslega odvisen od njegovega splošnega zdravja.
2. Sluh. Vprašajte za preizkus sluha in ali bi vam pomagali slušni aparati. Naš vodnik o sluhu razloži raziskave.
3. Vid. Redno opravljajte preglede oči in vprašajte, ali je mogoče zdraviti težave, kot so katarakte.
4. Holesterol. Vprašajte, ali bi morali preveriti vaš LDL holesterol in ali je treba kaj spremeniti.
5. Krvni sladkor. Če imate sladkorno bolezen, vprašajte, kako jo varno uravnavati.
6. Razpoloženje. Depresija je pogosta in zdravljiva. Povejte zdravniku, če se več kot nekaj tednov počutite potrti ali ste izgubili zanimanje za stvari.
7. Kajenje in alkohol. Vprašajte za pomoč pri opustitvi kajenja in za varne meje glede alkohola.
8. Gibanje. Vprašajte, katera vrsta dejavnosti je zanj varna. Naš vodnik o vadbi ponuja ideje.
9. Zaščita glave. Pri kolesarjenju in športih s stikom nosite čelado ter vprašajte o preprečevanju padcev.
10. Ohranjanje stikov. Čas z drugimi ljudmi je del zdravega življenja. Glejte naš vodnik o družbeni povezanosti in tudi o spanju.

Preden spremenite zdravila, prehrano, dodatke, post ali vadbo, se najprej posvetujte z zdravnikom, zlasti če imate srčno bolezen, sladkorno bolezen, zgodovino padcev ali če že živite z demenco.

Pogovorite se z zdravnikom

Če opazite spremembe spomina ali razmišljanja, ki vas skrbijo, pri sebi ali pri nekom drugem, se naročite k zdravniku. NIA pravi, da težave s spominom lahko imajo druge vzroke, na primer stranske učinke zdravil, težave s ščitnico, depresijo ali pomanjkanje vitamina B12, in da nekatere od teh težav izginejo, ko se vzrok zdravi. Naš vodnik o opozorilnih znakih pojasni, na kaj paziti.

Takoj poiščite nujno pomoč pri nenadnih spremembah: nenadni zmedenosti, šibkosti ali otrplosti na eni strani telesa, težavah z govorom ali hudi glavobolu, ki so lahko znak možganske kapi ali drugega nujnega stanja. Pokličite 911.

Kje so Golden Moments

Golden Moments ponuja preproste skupne dejavnosti, kot so kartice za pogovor, bingo s slikami in Mirno dihanje. Namenjene so uživanju in skupnemu času. Niso zdravljenje in ne preprečujejo ali upočasnjujejo demence.